Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije je že v drugem branju v državnem zboru. Že kratek pregled predlaganih sprememb nakazuje, da tokrat vlada ni pokazala resne pripravljenosti pomagati gospodarstvu. Spodnji sestavek seveda »prizade-va« najbolj malo podjetništvo, ki je gonilna sila gospodarstva. Kdo je po svetovnem merilu najboljši zaposlovalec in kje se rojeva največ idej? V malem podjetništvu! Ki je dobesedno ohromljeno zaradi odločitev o zapiranju dejavnosti in se težko pobira že po spomladanski šok terapiji.
Kaj so do sedaj prinesli jesenski bombončki (PKP #5)?
· Kritje čakanja na delo delavcem, katerim delodajalci želijo ohraniti zaposlitev. Nič več v celoti, kot je bilo spomladi. Tokratni približni odstotek kritja je 70 %. Slednje pomeni, da mora delodajalec, ki ima po odredbi vlade zaprto dejavnost in ne more in ne sme delati, 30 % stroškov dela kriti iz svoje akumulacije, ki je ni. Akumulacija je pri marsikateremu podjetniku izginila po prvem valu epidemije. Ne pozabimo, če je delavec na čakanju na delo, podjetje ne obratuje ali v zelo zmanjšanem obsegu.
· Skrajšani delovni čas delavcem, ki delajo v maksimalni višini 448 € mesečno. Predpostavka pri tem je, da delodajalec lahko opravlja svojo dejavnost. Kaj pa, če jo ne sme in njegov padec prihodkov ne ustreza zakonskim pogojem in do ukrepa čakanja na delo ni upravičen?
· Mesečni temeljni dohodek samozaposlenim, ki je po vsej verjetnosti najbolj top spodbuda teh ukrepov.
Kaj prinašajo zimski bombončki?
Predlog PKP#6 je kompleksen protikoronski paket, ki zajema in obravnava veliko aktualnih področij. Če se dotaknemo samo področja gospodarstva kmalu ugotovimo, da si mali podjetnik z njim, kaj dosti ne more pomagati.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa
Podaljšuje se do 30.6.2021.
Nadomestilo čakanja na delo doma
Ne spreminjajo se odstotki kritja stroškov plač s strani države, sprostila naj bi se samo zgornja višina povrnjenih sredstev. Ta se iz 890 evrov dviguje na 1800 evro bruto. Ukrep se podaljšuje do 31.1.2021.
Odlog plačila obveznosti iz bančnih posojil za 12 mesecev
Odlog se podaljšuje za 12 mesecev, tudi tisti pri javnih skladih in pri MGRT za podjetja v težavah.
Delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem
Podjetje, ki naj bi jim prihodki v primerjavi s preteklim letom padli za več kot 40 % so upravičeni do kritja fiksnih stroškov. Izračun gre nekako tako:
Podjetje je v letu 2019 doseglo za 200.000 € letnih prihodkov. Ima 4 zaposlene. Upravičen je do 1200 eurov mesečnih fiksnih stroškov iz naslova tega ukrepa. V primeru, da bi mu prihodki v letošnjem letu padli za več kot 70 % pa do 2400 eurov mesečnih fiksnih stroškov. Že malo znanja v podjetniške finance povedo, da v kolikor podjetju padejo prihodki za več kot 70 %, podjetje ugasne.
Predpostavimo, da je konkretno podjetje s štirimi zaposlenimi doseglo 25.000 eurov dobička v preteklem letu. V letu 2020 pa pridelalo samo 60.000 eurov prometa (70 % padec). Če predpostavimo, da ima podjetje 10 % fiksnih stroškov (beri pojasnilo dr. Mateja Lahovnika), znaša dobiček leta 2020 5.000 eurov.
Logična predpostavka je, da je podjetje odpuščalo in hkrati v kolikor je hotelo delovati, ohranjati določeno višino tekočih stroškov. Ali mu teh 2400 eurov mesečno pomaga? Ali je zakonodajalec s temi ukrepi res sledil cilju ohranjati podjetja in njegove zaposlene?
Oprostitev najemnin, če je lastnik država ali lokalna skupnost
Oprostite, brez vladnega ukrepa, se je večina lokalnih skupnosti, že v prvem valu epidemije odločila pristopiti naproti podjetnikom in jih v večini primerov oprostila plačila najemnin. Glavni problem so tržni najemodajalci – velika podjetja. Med slednje spadajo nedvomno lastniki velikih trgovskih centrov, ki po naših izkušnjah ne popuščajo in ne odstopajo od svojih najemnin.
Odlog in obročno plačilo DDV
Davčni organ odobri odlog ali obročno odplačilo davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo.