Nov Odlok o začasni prepovedi opravljanja in prodajanja storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki je bil objavljen v Uradnem listu 163/2020, še bolj zaostruje pogoje opravljanja gospodarske dejavnosti.
Kakšne ukrepe lahko koristi delodajalec ob nenehnem spreminjanju pogojev delovanja gospodarstva? Kaj izbrati ?
Za vas nekaj najbolj učinkovitih ukrepov
Kratkotrajna odsotnost
Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela (bolniški list), ki ga izda osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu – največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
Delavec je o tem dolžan obvestiti delodajalca pisno ali elektronsko že prvi dan odsotnosti. V kolikor se pri delavcu bolezen po treh dneh nadaljuje, pravica do enkratne odsotnosti z dela ni izkoriščena.
Nadomestilo plače za primer tega ukrepa je 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas in se refundira s strani sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS) na podlagi podane vloge s strani delodajalca.
Mesečni temeljni dohodek samozaposlenim, družbenikom in kmetom
Eden najpomembnejših ukrepov samostojnih podjetnikov je izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD).
V nadaljevanju navajamo osnovne informacije glede tega ukrepa. V kolikor smatrate, da izpolnjujete pogoje do MTD, vas prosimo, da nam to preko elektronske pošte sporočite.
Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 1.100 € mesečno za mesece oktober, november in december. Uveljavljajo ga samozaposleni, družbeniki ali delničarji gospodarske družbe, ustanovitelji zavoda ali zadruge, ki so poslovodne osebe (16. člen ZPIZ-2) ter kmetje.
Samozaposleni v kulturi, katerim so prispevki iz obveznega PIZ zavarovanja plačani iz proračuna prejmejo 700 € MTD. Kmetje, ki so oproščeni plačila prispevkov obveznega PIZ zavarovanja pa 940 € na mesec.
Vlogo se oddaja preko portala eDavki:
Izjavo se vloži kadarkoli do 31. decembra 2020. Povračila se bodo vršila vsakega desetega v mesecu za pretekli mesec.
Pogoji:
· Na dan oddaje vloge mora imeti upravičenec poravnane vse zapadle obvezne dajatve, ki jih pobira davčni organ.
· Prihodki poslovanja so v letu 2020 nižji za najmanj 20 % v primerjavi s letom 2019. V kolikor upravičenec ni posloval celo leto 2019 ali 2020, se primerjajo povprečni mesečni prihodki leta 2020 v primerjavi z letom 2019. Če upravičenec ni posloval v letu 2019 se primerja povprečne mesečne prihodke za obdobje od 1. januar do 31. avgust 2020, s povprečnimi mesečnimi prihodki celega leta 2020.
MTD pripada upravičencu, ki je imel registrirano dejavnost najmanj 1. septembra 2020 in je bil na dan uveljavitve zakona (24.10.2020) prijavljen v obvezno PIZ zavarovanje.
MTD se sorazmerno zmanjša, če samozaposleni uveljavlja povračilo izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok. MTD se povrne v sorazmernem delu tudi v primeru, če upravičenec ni vključen v obvezno PIZ zavarovanje za cel mesec ali za polni zavarovalni čas. Izjema so koristniki starševskega varstva, ki so hkrati do polnega zavarovalnega časa vključeni v zavarovanje kot samozaposleni, kmetje ali družbeniki.
Delno nadomestilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo
Povračilo nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo je v višini 80 % (bruto I), vendar ne več kot znesek denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 €) in ne manj od minimalne plače v RS. Odreditev je pisna.
Do ukrepa so upravičeni delodajalci, katerim so prihodki iz poslovanja v letu 2020 upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. V kolikor niso poslovali celo leto 2019, se primerjajo povprečni mesečni prihodki leta 2019 z letom 2020. V kolikor niso poslovali v letu 2019, se primerjajo povprečni mesečni prihodki za obdobje 1. januar do 12. marec 2020, s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2020.
Upravičenost izpolni delodajalec z oddano vlogo na Zavod RS za zaposlovanje po istem postopku, kot je veljajo že do sedaj. Delavec se mora na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. Na dan vloge mora imeti delodajalec poravnane vse obvezne dajatve in oddane vse obračune davčnih odtegljajev za obdobje zadnjih pet let.
Delodajalec je dolžan vrniti prejeta sredstva iz tega ukrepa v kolikor:
začne postopek likvidacije v obdobju prejemanja sredstev ali po prenehanju prejemanja sredstev za čas enak času prejemanja sredstev,
odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga v obdobju prejemanja sredstev.
Za neplačevanje nadomestil čakanja na delo, odrejanja nadurnega dela in neobveščanja ZRSZ ob vrnitvi na delo, so predvidene globe. Ukrep velja do 31.12.2020 z možnostjo podaljšanja največ za šest mesecev.
Povrnjen izgubljeni dohodek samozaposlenim, družbenikom in kmetom
Samozaposleni, družbeniki, ki so poslovodne osebe in kmetje so upravičeni do vračila izgubljenega dohodka, ki znaša:
· 250 EUR za 10 dni,
· 500 EUR za 20 dni,
· 750 EUR v enem mesecu.
Izgubljen dohodek pomeni odrejeno karanteno na domu ali nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Pri tem je pomembno, da samozaposleni dela ne more opravljati od doma.
Za čas, ko upravičenec prejema povračilo izgubljenega dohodka, ni upravičen do mesečnega temeljnega dohodka in obratno.
Vlogo se odda preko portala eDavki v roku 30 dni od prejema odločbe o karanteni ali nastopa okoliščin višje sile varstva otrok. Sredstva se nakazujejo vsakega desetega v mesecu za pretekli mesec v odvisnosti od oddanih vlog.
Kakšni so kriteriji za povračilo izgubljenega dohodka?
Če uveljavlja povračilo izgubljenega dohodka zaradi:
Odrejene karantene, je upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če mu je karantena odrejena z odločbo ali potrdilom zaradi naslednjih razlogov:
- odpravi se v državo na zelenem ali oranžnem seznamu v času njegovega odhoda iz Slovenije in mu je ob prehodu meje pri povratku v Sloveniji bila odrejena karantena, ker je bila država uvrščena na rdeči seznam, ali
- zaradi stika z okuženo osebo.
Obveznosti varstva otroka, je upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če:
- je otroku odrejena karantena z odločbo o karanteni ali ali potrdilom o napotitvi v karanteno ali
- če predloži ustrezno dokazilo, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole (npr. potrdilo vrtca ali šole, da je oddelek, vrtec ali šola zaprta, razen v primeru splošno znanih dejstev – npr. šolanje na daljavo). Kot zunanje objektivne okoliščine se upoštevajo okoliščine, povezane s COVID-19, če povzročijo, da otrok ne more ali ne sme obiskovati vrtca ali šole. Torej gre običajno za primere, ko vrtec ali šola zapre oddelek ali celoten vrtec ali šolo zaradi okužbe enega ali več zaposlenih ali učencev ali otrok, ki obiskujejo vrtec s COVID-19. Ne pride torej v poštev v primeru drugih bolezni, ki niso povezane s COVID-19 (npr. gripa)
Naslednji ukrep zakona ZZUOOP (Ur.l. 152/20) predvideva povračilo nadomestila plače zaradi višje sile obveznosti varstva otrok.
Razlogi so v nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. Med te spadajo odrejena karantena ali druge objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole otrok do vključno 5. razreda osnovne šole, otrok v prilagojenih programih v osnovnih šolah in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ter otroci, ki imajo določeno pomoč spremljevalca.
Delodajalec uveljavlja povračilo na podlagi elektronske vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje. Ukrep velja od 1.9.2020 dalje do 31.12.2020. Rok za predložitev vloge je osem dni od začetka odsotnosti, v primeru nastopa pogojev pred uveljavitvijo zakona, pa v osmih dneh od uveljavitve.
Vlogi se prilaga izjava zaposlenega o obstoju osebnih okoliščin.
Delavcu, ki ostane doma zaradi omejenih okoliščin, pripada nadomestilo v višini 80 % plače zadnjih treh mesecev. Država povrne izplačano nadomestilo plače v celoti.
Delodajalec mora v obdobju prejemanja povračila delavcem izplačevati neto nadomestilo plače in poravnavati prispevke obveznega socialnega zavarovanja, v obratnem primeru se prejeta sredstva vračajo. Zakon pa predvideva v tem primeru tudi globe (127. člen ZZUOOP).
Kommentare