V Uradnem listu 172/2021 je bila sprejeta sprememba Zakon o davku od dohodka pravnih oseb. Spremembe zakonodaje posegajo v del davčnega priznavanja stroškov in višanja davčnih olajšav. Hkrati pa se širi seznam držav t.i. davčnih oaz tudi na države Evropske unije.
Rezervacije v nasprotju z običajnimi obveznostmi ob oblikovanju niso utemeljene na poslovnih dogodkih, ki so gotovi, temveč le na predvidevanju morebitnih obvez in oceni njihove verjetnosti. Ta pa mora biti več kot 50-odstotna. Zato po odločitvi zakonodajalca njihova davčna obravnava ne sledi povsem poslovni. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) tako določa, da se odhodki oziroma spremembe v kapitalu ob oblikovanju rezervacij davčno priznajo polovično ali v celoti. Druga polovica se davčno prizna ob njihovi porabi oziroma odpravi.
Po noveli zakona je davčno priznavanje rezervacij:
· za pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma odhodkov zaradi razgradnje in ponovne vzpostavitve prvotnega stanja ter druge podobne rezervacije – 100 %
· rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine pri upokojitvi oblikovane v obdobju med 1.1.2022 in 31.12.2026 – 100 %
· rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali storitev, stroške reorganizacije, izgube za kočljive pogodbe – 50 %
Prevrednotenje zaradi slabitev terjatev je možna le ob že davčno priznanih uveljavljenih odpisih v preteklih treh letih.
Odpis terjatev pa je možen ob njihovem (ne) poplačilu ali (ne) poravnavi zaradi;
- pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku, odpis je davčno priznan ob prijavi terjatev v stečajni postopek,
- na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti, odpis je davčno priznan ob prijavi terjatev v postopek prisilne poravnave,
- na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka na sodišču (dokument sodišča o zaključnem izvršilnem postopku),
- brez sodnega postopka ob določenih pogojih (pomembnost sprejetega sklepa o pravilih pri odpisih terjatev ).
Kot odhodki se priznajo v višini 60 %:
1. stroški reprezentance;
2. stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora.
Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
Najvišja možna davčno priznana amortizacija za opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe pri najemih, so bila do sedaj vezana na amortizacijsko dobo najema. Sedaj se najvišja davčno priznana amortizacija izenačuje s pogodbeno dobo najema.
S 1. 1. 2019 je v veljavo stopilo novo računovodenje najemov po MSRP 16 in spremembe SRS, ki sledijo mednarodnim računovodskim standardom. Poslovni najem se je do takrat izkazoval le kot strošek najemnine, po novem pa kot stroške amortizacije in obresti. Novost velja za dolgoročne najeme, kjer je čas najema več kot 1 leto in za najeta sredstva višje vrednosti oziroma za vrednost več kot 10.000 EUR. Ta obveza za mikro in male družbe ne velja, samo če želijo.
1.5 Olajšave
Olajšava za zaposlovanje za osebe mlajše od 29 let ali starejše od 55 let, in v zadnjih 24 mesecih niso bile zaposlene pri istem delodajalcu ali njemu povezani osebi. Velja 45 % olajšava za obračunane plače (bruto I)olajšava. Po NOVEM MED TE SPADAJO tudi deficitarni poklici (npr. ZRSZ - Formalno izobraževanje (gov.si)) oziroma določi Minister za finance za vsaj vsaki dve leti).
Za delavce stare pod 25 let pri prvi zaposlitvi velja olajšava v višini 55 % obračunane plače za prvih 24 mesecev zaposlitve.
Osnova je bruto plača brez prispevkov na BOD, vključena je tudi trinajsta plača in nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca. Zaposlitev mora biti za nedoločen čas. Olajšavo uveljavlja prvih 24 mesecev. Olajšava je priznana le, če pride do povečanja skupnega števila zaposlenih delavcev- glej 3.odstavek 55.člena ZDDPO-2)
Olajšave za zaposlitev iz deficitarnih poklicev in za zaposlitev glede na starost se izključujejo.
Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove.
Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v:
1. računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke;
2. okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb, uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.
Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavama za vlaganja v investiranje ali raziskave in razvoj. Nakup teh sredstev iz skladov RS ali EU znižujejo višino olajšave.
Minister za finance podrobneje določi pravila, ki veljajo za uveljavljanje teh olajšav.
Olajšava v višini 1 % obdavčenega prihodka, vendar največ do višine davčne osnove, za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, namenjena organizacijam, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Dodatno še 0,2 % obdavčenih prihodkov za izplačila.... za kulturne namene, športne namene, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu....... Ta druga olajšava se lahko prenaša v naslednja tri leta, vendar vedno le v višini 0,2 % obdavčenih prihodkov posameznega davčnega leta.
Dodatno se uvaja 3,8 % ( od obdavčenih prihodkov) olajšava za izplačane donacije izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport.
Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 80 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
Zmanjšanje davčne osnove po 36., 55. do 59. členu tega zakona in določbah drugih zakonov, ki določajo zmanjšanje davčne osnove po tem zakonu, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz preteklih davčnih obdobij, se prizna največ v višini 63 % davčne osnove.
Opredelita se dva seznama:
· Države, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, pri čemer to niso države članice EU.
· Države članice EU, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.
Uvrstitev na seznam sodelujočih pri poslovanju z družbo je vezano na sedež ali kraj dejanskega poslovodstva in vpliva na davčno obravnavo obresti plačanih v družbe iz držav teh seznamov, izključevanja dohodka, obdavčitve kapitalskih dobičkov, prikritih izplačil dobičkov…...