• clemente-rogelja

Poslovna uspešnost glede na odsotnost delavca - sodba Upravnega sodišča

Updated: Dec 16, 2020





Upravno sodišče je zavrnilo tožbo podjetja zoper ugotovitev Zagovornika načela enakosti, da kriterij za izplačilo za poslovno uspešnost, ki višino izplačila znižuje zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov ter starševskega dopusta, pomenijo posredno diskriminacijo (Zbornica računovodskih servisov).


Na spletni strani GZS je podana širša obrazložitev primera. Navajamo:


"V letu 2019 in 2020 je zagovornik načela enakosti na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16, 21/2918, v nadaljevanju ZVarD) izrekel nekaj ugotovitev obstoja posredne diskriminacije v zvezi z določitvijo kriterijev za izplačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti v posameznem podjetju. Gre za primere, v katerih so posamezna podjetja sklenila sporazum glede kriterijev za izplačilo poslovne uspešnosti s sindikatom v podjetju. Sporazum ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe. Sporazum temelji na postavljenih kriterijih, ki izhajajo iz dejstva upravičenosti delavca do dela plače iz naslova poslovne uspešnosti glede na dejansko prisotnostjo na delu. V nekaterih primerih je bil sprožen postopek pred Zagovornikom načela enakosti, da so kriteriji v tem dogovoru posredno diskriminatorni. Iz dosedanje javno dostopne prakse Zagovornika izhaja, da družba z določitvijo kriterijev za določitev upravičenosti do izplačila in deleža (%) izplačila na posameznika za poslovno uspešnost, vsebovanih v Dogovoru, ki so vezani na prisotnost posameznega delavca na delu na način, da se po vnaprej določeni lestvici nižajo za primere odsotnosti iz vseh zdravstvenih razlogov, porodniške, očetovskega dopusta in drugih odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, krši prepoved posredne diskriminacije po ZVarD. V obrazložitvi se Zagovornik sklicuje tudi na stališče IRSD, da je tak način določanja kriterijev, problematična vsaj iz vidika nevarnosti prezentizma ter zato, ker so osebe zaradi določenih osebnih okoliščin (bolniška) postavljene v manj ugoden položaj kot ostali zaposleni. V postopku očitkov kršitve diskriminacije je breme dokazovanja na strani delodajalca. Posamezna podjetja so nadaljevala s postopkom tako, da so vložilo tožbo pred Upravnim sodiščem zoper ugotovitveno odločbo Zagovornika načela enakosti in utemeljevala, da so postavljeni kriteriji nevtralni in niso diskriminatorni. Upravno sodišče je v prvem znanem primeru tožbo podjetja zavrnilo in v vsem potrdilo ugotovitvam Zagovornika načela enakosti. Pritrdilo je zagovorniku, da kriteriji za izplačilo za poslovno uspešnost, ki znižujejo višino izplačila iz naslova poslovne uspešnosti zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov ter starševskega dopusta, pomenijo posredno diskriminacijo. Ker je odločba zagovornika ugotovitvene narave, ta ne posega v veljavnost Dogovora, ki ima pravno naravo kolektivne pogodbe. Zoper odločbo Upravnega sodišča ni pritožbe; možno je vložiti predlog za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče RS, presoja glede pravilne in zakonite uporabe materialnega prava. Če bo Vrhovno sodišče pritrdilo odločitvi Upravnega sodišča, bo to tudi precedens za vsa podjetja in vse KP dejavnosti, ki take kriterije opredeljujejo. Problematiko bo po morebitni revizijski odločitvi obravnaval Strateški svet GZS za kolektivno dogovarjanje pri GZS in preveril določbe KP gospodarskih dejavnosti, ki te določbe glede kriterijev za izplačilo poslovne uspešnost imajo (večina KP dejavnosti take določbe ima) ter oblikoval ustrezno priporočilo. Do eventualne odločitve Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku zato podjetjem svetujemo previdnost pri opredelitvi kriterijev za poslovno uspešnost v podjetniških dogovorih. Po opozorilu Zagovornika in stališču Upravnega sodišča so namreč lahko postavljeni kriteriji načeloma nevtralni, njihov učinek pa za posamezne skupine oseb povzroči posreden diskriminatoren učinek in gre torej za presojo učinkov na te skupine oseb zaradi njihovih osebnih okoliščin."





54 views0 comments