1. KORPORACIJSKI VIDIK (korporacijski položaj direktorja podeljenega s imenovanjem)
32. člen ZGD-1
Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe.
38.a člen ZGD-1
Posebej je opredeljeno tudi odpravljanje nasprotujočih si interesov, ki opredeljujejo slednje:
Prokurist, zastopnik ne sme sklepati poslov z drugimi družbami v katerih ima on ali družinski član več kot 10 % lastništva ali upravljanja. Pridobiti pa je dolžan soglasje lastnikov ali nadzornega odbora, skupščine ipd.. V primeru, da je lastništvo ali upravljanje pod 10 % pa mora o slednjem obvestiti lastnike ali NO( 38.a člen ZGD-1).
515. člen ZGD-1
Poslovodja ali direktor družbe so osebe, ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. V kolikor je poslovodja imenovan za določen čas, ta ne sme biti krajši od dveh let. Doba trajanja je določena z družbeno pogodbo.
Skupščina lastnikov lahko kadarkoli odpokliče direktorja, ne glede na to ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. Podrobnejša pravila se lahko določijo tudi v družbeni pogodbi npr. glede odpoklica direktorja ali poslovodje.
255. člen ZGD-1
Določila tega člena vsebinsko veljajo tudi za zastopnike družb z omejeno odgovornostjo, kjer se za vodenje lahko določi vsako poslovno sposobno osebo razen tistih, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja.... še pet let od pravnomočne sodbe ali dve leti po prestani zaporni kazni. In tistih oseb, ki so bili člani vodenja in nadzora družbe, kjer je bil začetek stečajnega postopka in pravnomočne obsodbe na plačilo odškodnine upnikom.....
263. in 264. člen ZGD-1
Ta dva člena določata odgovornosti in odškodninske zahtevke poslovodstva.
2. POGODBENI – DELOVNO PRAVNI VIDIK ( pogodbeni položaj direktorja podeljen s sklenjeno pogodbo). Ureja se varstvo osebnega položaja poslovodne osebe.
Veljavno imenovanje osebe za poslovodno osebo je predpogoj za sklenitev pogodbe, ni pa sklenjena pogodba nujna za opravljanje poslovodne funkcije, ki jo oseba pridobi z imenovanjem.
(3) 515. člen ZGD-1 pravi, da zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila, s katerimi so urejena obligacijska razmerja.
2.1 PREJEMKI DIREKTORJA
Zakon o gospodarskih družbah v 270. členu določajo pravila glede prejemkov, ki jih sklenjena pogodba ne sme drugače določati.
2.2 Izbira prave pogodbe
Med družbo in direktorjem se pogodbeno razmerje lahko sklene kot razmerje odvisnega opravljanja dela (položaj delavca) ali kot razmerje dveh subjektov (položaj neodvisnega pogodbenika).
Če družba in direktor skleneta pogodbo o zaposlitvi, je poslovodna oseba delavec, ki ga varuje delovno pravo. Če pa skleneta pogodbo civilnega prava, se smatra poslovodno osebo, kot samozaposleno in zanjo delovno pravo ne velja.
Če izberemo pogodbo o zaposlitvi, 73. člen ZDR-1 dovoljuje drugačno ureditev delovnega razmerja na področjih:
· Trajanje pogodbe.
· Delovni čas.
· Odmori in počitki.
· Plačilo za delo.
· Disciplinsko odgovornost.
· Prenehanje pogodbe.
Pri trajanju pogodbe, je lahko pogodba sklenjena za določen čas, minimalno dve leti in do konca trajanja mandata.
Pri delovnem času se ne upoštevajo pravila glede odmorov, urejanja delovnega časa, nočnega dela, počitkov, saj si poslovodje sami določajo delovni čas. Obvezno pa jim mora biti zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
Glede plačila za delo se ravnata obe pogodbeni strani v odvisnosti od tega, ali se pogodba o zaposlitvi sklicuje na kolektivne pogodbe in če sploh ima kolektivna pogodba navedbo, da velja tudi za poslovodne delavce.
V pogodbi so lahko individualno določena vsa pravila glede plačila za delo, vključno z vsemi bonitetami. Za prejemke, ki niso posebej specificirane v pogodbi, veljajo določila ZGD-1 ali/in interni akti, pravilniki in kolektivna pogodba.
Kar se tiče disciplinske odgovornosti, pa že statusno pravni predpisi določajo natančna pravila glede disciplinske odgovornost poslovodnih delavcev, tako, da se v morebitno pogodbo o zaposlitvi lahko določijo tudi bolj ohlapna določila, kot jih predvideva ZDR-1.
Področje odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je običajno vezano na mandat direktorja ali na zakonsko določeno pravico lastnikov po odpoklicu direktorja. Posebej lahko pogodba določa pravila glede odpovednega roka, odpravnine, pravice do ponudbe drugega dela, določbe glede koriščenja letnega dopusta v odpovednem roku itd.
Če v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni urejeno, velja zakonska ureditev.
2.3 Sklenitev pogodbe o poslovodenju z delavcem, ki je že v delovnem razmerju z delodajalcem
Če je za poslovodno osebo imenovana oseba, ki ima s tem delodajalcem že sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, se lahko pogodbeni položaj uredit tako, da se sklene pogodbo s poslovodnim delavcem za čas mandata, vse pravice in obveznosti iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas pa medtem mirujejo.
Viri:
* Zakon o gospodarskih družbah - 1.
* Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja.