Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID -19 (Z
IUOPDVE), ki je bil poslan v presojo državnemu svetu, določa nekaj sprememb iz ukrepa povračil nadomestila za čakanje na delo doma.
Spreminja se ugotavljanje padca prihodkov za tiste delodajalce, ki so začeli s svojo dejavnostjo letos. V ukrep po novem »padejo« tudi podjetja, ki so bila ustanovljena po prvem valu epidemije. Na eni strani širi možnost gospodarstvu, da koristi ta ukrep, po drugi strani pa podjetja, ki so bila ustanovljena v začetku letošnjega leta in dobro delovala prve tri mesece in čez poletje, do ukrepa ne bodo upravičena. Mar ne bi bilo lažje zakonodajalcu omogočiti koriščenje tega ukrepa vsem, ki zaradi odlokov vlade ne morejo delati ali delajo v zelo zmanjšanem obsegu. Slednje pomeni, ne presojajte upravičenost po prihodkih, presojajte po dejstvu, ali podjetje sploh lahko dela ali ne!
Za določene delodajalce, za večino malega podjetništva, bo po novem povračilo nadomestila plače za čakanje na delo doma 100 % od bruto osebnega dohodka delavca. Vendar delodajalcu ostajajo še vedno prispevki, ki gredo v njegovo breme in ti znašajo 16,2 odstotka od bruto plače. Ali podjetje, ki je zaprto že cel mesec to zmore?
Zakon tudi ne omogoča več pritožb nad negativne sklepe o povračilih nadomestila čakanja na delo. Omogoča le možnost upravnega spora. Naj pravniki presodijo ali je slednje v korist vložniku vloge za povračilo in ali se s tem še dodatno otežuje situacijo v gospodarstvu?
Padec prihodkov zaradi epidemije in posledic epidemije:
· Delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.
· Delodajalci, ki niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, v kolikor jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 padli za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
· Delodajalci, ki niso poslovali v letu 2019 in so se registrirali najpozneje na dan 1. september 2020, v kolikor jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 padli za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.
Ukrep čakanja na delo je podaljšan do 31. januarja 2021.
Višina povračila nadomestila plač za čakanje na delo doma do 100 %
Delodajalci, katerim je skupni znesek javnih sredstev presegel, oziroma jim bo do konca upravičenosti po tem zakonu, 800.000 eurov na podjetje, se povrne nadomestilo čakanja na delo do višine 80 odstotkov nadomestila plače (bruto I) in ne več od višine povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji.
Delodajalci, katerim skupni znesek javnih sredstev ni presegel, oziroma jim ne bo do konca upravičenosti po tem zakonu, 800.000 eurov na podjetje, se povrne nadomestilo čakanja na delo do višine 100 odstotkov nadomestila plače (bruto I) in ne več od višine povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji.
Skupni znesek javnih sredstev predstavlja vse kar je bilo ali bo prejeto skladno s točko 3.1. Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID – 19 (UL C št. 9 I z dne 20.3.2020, stran 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4.4. 2020, stran 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13.5.2020, stran 3, sprememba UL V 2018 z dne 2.7.2020, stran 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13.10.2020, stran 1).
Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanja na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.
Zoper negativni sklep po novem ni več možne pritožbe, možen je le upravni spor