Članek s spletne strani "Svet podjetništva" avtorja Filipa Peska (Filip Pesek: Taktika "Bunker" ni najboljša izbira... I Svet Podjetništva (svetpodjetnistva.com) 

Tale zapis zna komu stopiti na žulj. Ni mišljen kot debata o tem, kaj je prav in kaj je narobe, gre zgolj za moje osebno mnenje. Niti ga ne bi pisal, če me ne bi zadnjič iz tira vrgla ena obširna debata, ki sem jo po naključju zasledil na Facebooku.

Še preden pa mi začnejo prsti leteti po tipkovnici, pa se dajmo najprej dotakniti slona v sobi in sicer...

Nisem star 50 let. Težko rečem, da je moje podjetje uspešno prebrodilo že 4 večje ekonomske ali ne-ekonomske krize v zadnjih treh desetletjih. Kar pa lahko na podlagi svojih izkušenj povem, pa je to, da taktika “bunker” (o kateri je žal v zadnjih nekaj mesecih potiho začel razmišljati skoraj vsak podjetnik) verjetno ni najboljša poslovna izbira za to leto.

Oziroma - ta taktika po mojem mnenju pravzaprav nikoli (razen takrat, ko jo prefrigano na eni izmed tekem polfinala lige prvakov uporabi nogometni strateg Jose Mourinho) ni tisti konj, na katerega se splača staviti.

Kaj sploh je “bunker”?

SSKJ ga definira kot manjšo vojaško obrambno utrdbo. Nogometni navdušenci ga kot primero podajo takrat, ko nekdo pred svoj kazenski prostor parkira vse svoje igralce. V sklopu te kolumne pa “bunker” simbolizira zavedno ali nezavedno odločitev o tem, da se podjetnik… kako naj rečem… userje. Ali pa se zadovolji s tem, kar ima.

Pogosti simptomi vključujejo zanimive in predvsem nevarne stavke, kot recimo…

• Če bo letos tako dobro, kot lani, bom zadovoljen.

• Marketing? Ah, letos ga ne rabimo toliko, saj nas pozna dovolj ljudi.

• Saj nam gre bolje kot večini ostalih podjetij, bodimo hvaležni.

• Investicije? Ne, dajmo raje sedeti na kupu denarja in pustiti banki, da nas “nagradi” z 0,01 % obrestno mero.

• Novi zaposleni? Ah kje, že s temi, ki jih imam, je preveč dela

Vem. Verjetno ste jih že kje slišali. Vem tudi, da bodo morda določene panoge zaradi "zanimivih" potez odločevalcev še prvo polovico tega leta prisiljene igrati “bunker” in naj jasno povem, da to sporočilo ni namenjeno njim.

Logično je, da lastnik bara, fitnessa ali frizerskega salona sedaj ne bo blazno ofenziven oziroma izvajal kakšnih blitzkrieg napadov na potencialne stranke.

Kar pa ni logično je pa to, da marsikatera podjetja, ki sedaj lahko relativno normalno poslujejo, ne zagrabijo bika za roge. Vsaka kriza (pa naj bo to “Korona 2020 kriza” ali pa “Ekonomski kolaps 2021 kriza”) namreč zgodovinsko gledano poskrbi za neke vrste naravno selekcijo.

Tisti, ki so že prej delali slabo in sedaj še naprej delajo slabo, verjetno ne bodo preživeli. Tudi tistim, ki so do sedaj delali dobro, pa bodo sedaj “zaspali na lovorikah”, se ne piše dobro. Ampak srečo obstaja eno veliko okno priložnosti. Okno, ki je namenjeno predvsem tistim pogumnim.

Tistim, ki jih družba gleda “malo postrani”.

Tistim, ki tvegajo svoj denar. Svoj čas. Svoj spanec.

Tistim, ki ustvarjajo delovna mesta.

Tistim, ki plačajo največ davkov.

Tistim, ki se ne predajo.

In tistim, ki bodo čez nekaj let pogledali nazaj in rekli ; še sreča, da v letu 2021 nisem stavil na bunker, pač pa sem imel “jajca” in zmedo na gospodarskem trgu izkoristil v svoj prid.